nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
Res je sicer, da grafika predstavlja samo del njegovega, količinsko niti ne obsežnega opusa (v drugem segmentu ga dopolnjujejo reliefne »slike«, po izvoru najprej biomorfne in simbolne, zlasti v kasnejših izvedbah pa vse bolj utemeljene na geometrijskih načelih oblikovanja ob upoštevanju simultanih barvnih kontrastov), vendar si je avtor skoznjo nesporno utrdil častno mesto znotraj sodobne likovne produkcije, ne da bi se mu bilo treba podrejati formulativnim shemam glavnega toka lokalnega grafičnega izročila.
Racionalistični pristop k likovni problematiki je v slovenski umetnosti prej izjema kot pravilo, saj se je moral tako v historičnem oziru (primer Černigojevega konstruktivizma!) kot v novodobnih aktualizacijah (poskusi neokonstruktivistov) dokaj hitro ukloniti nadvladi ekspresivnejših podobotvornih praks ali privoliti v kompromise, ki so izničili njegove vizionarske dispozitive. V nasprotju s prevladujočim prepričanjem, da so podobe, izhajajoče iz geometrijskih
zakonitosti, njihovih variacij in permutacij, hladne in dolgočasne, fundus konstruirane umetnosti ( construit) od svojih začetkov v kontekstu zgodovinskih avantgard do kinetizma in minimalizma dokazuje, kakšno neizmerno bogastvo oblik in barvnih rešitev je mogoče najti z inventivno uporabo skrbno selekcioniranih konstrukcijskih danosti, ki ustvarjalne domišljije ne omejujejo, ampak jo le usmerjajo k produciranju natančno premišljenih učinkov.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani