nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1999, poved v sobesedilu:
V tem kontekstu so Schmidtove fotografije s črnim realizmom funkcionirale ne samo kot evidenca absurdnosti neke politične realnosti in iz nje izhajajočih socialnih implikacij, ampak tudi kot močno emocionalno obarvani zapisi posameznika, ki je s to neprijetno resničnostjo prisiljen živeti in se do nje opredeliti. V letih, ki so sledila, zlasti pa potlej, ko je bil berlinski zid porušen, se je ta emocionalni naboj izpraznil in danes v razstavljenih Schmidtovih posnetkih prevladuje le še morilski dolgčas neštetokrat videnega, do skrajnosti izrabljenega in medijsko zlorabljenega fenomena, ki je nepovratno odšel na smetišče zgodovine. Evocirati brezperspektivnost v časih, ko nas iz stare nove nemške prestolnice kontinuirano zasipajo podobe in podatki o njenem veličastnem in optimizma polnem preporodu, nas kvečjemu utrdi v prepričanju, da se nam je ta razstava zgodila vsaj deset let prepozno in jo zategadelj velja deponirati v arhiv, kjer se bodo z njo
ukvarjali marljivi dokumentalisti, nepogrešljivi varuhi vsega minulega - tudi najbolj zavrženih odvodov preteklosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani