nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Vlada, ki se je tej potezi očitno previdno izmikala, je s svojo diplomatsko mlačnostjo v želji po čim prijaznejših, neproblematičnih predstavah EU o nas kar rada verjela, da Lipica in lipicanci še niso tema kakšnih resnejših pogovorov petnajsterice. Do srede septembra, ko so že vrabci na strehi čivkali o čudnih namerah avstrijsko-italijanske EU-naveze in ko so v kuloarjih bruseljskih palač navkljub menda obrobnemu problemu slovenskega pridruževanja že govorili o zadevi, »ki je še sploh ni na nobenem dnevnem redu evropske komisije«, se uradna Slovenija ni zganila.
Ker v diplomatski naivnosti ni znala ali pa zaradi domačih političnih zdrah, ki so tudi vladajoči koaliciji že krepko načele verodostojnost, ni bila sposobna strniti moči in znanja, da ohrani Lipico in lipicance kot enega od biserov slovenske zgodovinske in kulturne dediščine (vključno s pravico vodenja rejskih knjig za svoje paradne konje), se je zgodilo, kar se je.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani