nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Žarenje, utrip, smeh, pesem in ples, prahec v svetlih snopih, vse je popolnoma nepričakovano in čudežno izginilo. Med sleherno od neštetih predstav sem se v vročem mraku prepričeval in tolažil: »Saj se tole ne more nikoli končati, je preveč zares, je življenje samo.« Pa se potem vsakič zgodi enako: sedeži so nekoristno dvignjeni, zaklopljeni od tesnobe, kot cvetovi ponoči.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani