nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Nobenega tako samotnega in nesmiselnega kraja ne poznam, kot je gledališka dvorana nekaj minut po končani igri. Žarenje, utrip, smeh, pesem in ples, prahec v svetlih snopih, vse je popolnoma nepričakovano in čudežno izginilo. Med sleherno od neštetih predstav sem se v vročem mraku prepričeval in tolažil: »Saj se tole ne more nikoli končati, je preveč zares, je življenje samo.«
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani