nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Zatem ob pregledu slovenskih pokrajin - kaj vse je na kratki razdalji kakšnih 300 kilometrov od morja do Panonije in približno 200 kilometrov od Julijskih Alp do gričev in gorá Dinarskega gorstva, od Jezerskega do Pirana, od Goričkega do Bele krajine, od Haloz do Štanjela na Krasu in od do Šavrinskih.
Če so fotografije več kot 40 avtorjev paša za oči in priložnost za sanjska potovanja, karte grafično natančno predstavljajo, kaj je kje: celo naklone površja, izpostavljenost soncu oziroma prisojne in osojne lege malone vsakega kotička države (in glede na to različne poseljenosti in poraščenosti površja), letno količino sončne energije na posameznih predelih - in celo take podrobnosti, kot so cvetenje regrata, olistenje bukve ali cvetenje po državi, kar daje pokrajini v tistem obdobju značilno podobo.
V osebni izkaznici države, v Geografskem atlasu Slovenije, ki so ga sprva nameravali imenovati nacionalni ali državni, je nadrobno navedeno, kje živimo, na kakšnih
ravninah in v kakšnih strminah, kako nas je v zadnjem poldrugem stoletju kljub vsem vojnim in drugim nesrečam za okoli 800.000 več (a, žal, ne zaradi naravnega prirastka), z grafikonov pa se tudi vidi, kako se je v osamosvojitvenem letu v posameznih predelih spreminjalo število ljudi, kje imajo pri nas najraje lastne otroke, kje je torej rodnost največja, kje najmanjša in kje prav skrb zbujajoče majhna, kakšni ljudje nasploh živimo v Sloveniji in tudi kje vse po svetu živijo ljudje slovenske krvi v zdomstvu, izseljenstvu in zamejstvu - med drugim tudi okoli Savudrije v Istri ter Čabra in Štrigove na Hrvaškem.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani