nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Redkokdaj pri igralcu vidiš tako gibčno glavo, ki pa ni zgolj kimajoča ali odkimavajoča, temveč se po fazah giblje v vse smeri, včasih njen vrat izgine in se starčevsko potopi v kvader, včasih se kakor na peclju zavrti okrog osi in otročje zvedavo pogleduje naokrog. Izraz obraza je pri tem skromen, pravzaprav je obraz samo nekakšen medij, opna, s katere se širi uglasbena poezija. V nasprotju z igralcem v dramski vlogi, kjer oči navadno srkajo prostor navznoter, se tu prostor od oči odbija, usta so v nasmehu ali oblikovanju besed nekako slabo artikulirana, pri čemer pa nikdar ne gre za nezadostno izgovorjavo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani