nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Kljub temu da človekova obsojenost na zgolj subjektivno resnico pomeni, da velika večina tistega, kar je človeku najbolj blizu in dragoceno, za vedno ostane prikrito v skromni, neopazni senci lastnega notranjega sveta, v katerem se nikoli ne bo pojavil Bog, ki bi se mu zdelo vredno vse te dragocenosti z zanimanjem pogledati in jih skozi »božjo sodbo« objektivizirati v božansko, absolutno vrednost in resnico. Sinajski Bog, skratka, ne kaže pretiranega interesa za človekovo subjektivnost z izjemo tistih nekaj drobcev, ki so pomembni za življenje skupnosti.
Jasno, Kristus kot uporniški sin svojega duhovnega očeta ne bi bil Kristus, če ne bi ignorantskega odnosa sinajskega do človekove intimne subjektivnosti preobrnil na glavo in začel trditi, da Bog primarno gleda človekovo dušo, človekovo subjektivnost, ne pa zunanjih posledic človekovih dejanj.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani