nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Posameznik zato pravzaprav nima mehanizma, s katerim bi ugotavljal »končno resnico«, ampak je namesto tega obsojen na subjektivnost, kar je po eni strani zoprno negotov položaj, po drugi strani pa vendarle zelo človeški in na neki način vznemirljiv in celo osrečujoč. Kljub temu da človekova obsojenost na zgolj subjektivno resnico pomeni, da velika večina tistega, kar je človeku najbolj blizu in dragoceno, za vedno ostane prikrito v skromni, neopazni senci lastnega notranjega sveta, v katerem se nikoli ne bo pojavil Bog, ki bi se mu zdelo vredno vse te dragocenosti z zanimanjem pogledati in jih skozi »božjo sodbo« objektivizirati v božansko, absolutno vrednost in resnico. Sinajski Bog, skratka, ne kaže pretiranega interesa za človekovo subjektivnost z izjemo tistih nekaj drobcev, ki so pomembni za življenje skupnosti.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani