nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Zahteva po totalni resnicoljubnosti (pa čeprav v tako tesni skupnosti, kot je zveza med ljubimcema ali med starši in otroki) ni le oblika duhovne zaprtosti in nasilja, pač pa pomeni tudi uničenje osnovnega dinamičnega signala - zaupljivosti - ki je sicer najboljše merilo za trenutno stanje duha in odnosov med ljudmi. In najzgodnejše, navadno še pravočasno opozorilo v primeru, da je duh skupnosti poškodovan in je treba kaj storiti za njeno ohranitev, če to seveda želimo. Duhovni prostor, ki ga odpirata neobvezna resnicoljubnost in intuitivna sposobnost zaznavanja trenutne zaupljivosti med ljudmi, je za vzdrževanje skupnosti veliko dragocenejša lastnost, kot pa je ukleščenost v totalno resnicoljubnost - v slednjem primeru ostajajo medčloveški odnosi sicer navidez dolgo stabilni in celo idealni, vendar pa je potem, ko se pojavijo prve razpoke, za kakršnokoli reševanje navadno že prepozno, ker duhovnega (solidarnega, ljubezenskega) ovoja skupnosti že
zdavnaj ni več.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani