nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
V precej ponesrečeni parafrazi kanovskega iskanja misterija Arthur zalezuje in sprašuje nekdanje sodelavce - ljubice, glasbenike itd. - ter hkrati podoživlja ne le Sladovo, marveč tudi lastno preteklost. Žametne noči (Velvet Goldmine, 1998) so tipični »dobronamerni« življenjski projekt, režiserjeva dolgoletna obsesija, ki si jo je Haynes zamislil takoj po svojem prvencu, leta 1991, in iz katere je nastal moreč, morbiden in skrajno dolgočasen bio film (špekulativna ost gre tudi v smeri, da so Žametne noči obenem Haynesova delna biografija), natanko 120-minutni in skrajno kičasti videospot o obdobju, ko videospotov še niso snemali, film torej, ki se bolj kot na zgodbo zanaša na vizualno ekstravaganco. V redu, glam rock je resda temeljil tudi (in predvsem) na kiču, spolnosti in ekscesu, kar pa še ne pomeni, da se mora s tem stoodstotno poistovetiti tudi film, v katerem je canneska žirija prepoznala nekaj več in si posebej zanj izmislila posebno
nagrado - »za umetniški prispevek«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani