nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Gledam mimohod in si poskušam predstavljati, kakšna bom, ko bom (kako naj se izrazim, da se ne preplašim preveč, aha) v poznih zrelih letih. Mar bom podobna tej drobceni starki, ki s svojimi ptičjimi krempeljci brska med razglednicami na bližnji stojnici, vsa posušena sama vase, s krhkimi kostmi, skozi katere preseva sonce, in s kožo, ki je kot zmečkan in ponovno poravnan papir? Ali pa kot tista postarana gospa, ki jo je salo zalilo od brade do gležnjev in se kot ogromna, naphana vreča na drobcenih, nesorazmerno majhnih stopalih v primerjavi s trupom komaj premika mimo restavracije?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani