nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Zato hkrati z ekonomsko uspešnostjo »pragmatičnih« družb nujno prihaja do duhovnih kriz, ker posameznik v kopičenju lastnine (ki v nakopičeni obliki postaja čedalje manj osebna) zaznava čedalje manj osebnega, intimnega smisla.
To je kasneje opazil tudi Kristus in je kot nekakšen prikrit hipijevski upornik proti svojemu sinajskemu duhovnemu očetu poskušal modificirati trdokapitalistično geslo »Ne kradi!« z zvito formulacijo o tem, da je treba dati Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega. Kristusov stavek poskuša v nasprotju z geslom njegovega sinajskega božjega očeta izraziteje (po zgledu vzhodnjaških religij) opredeliti človeško lastnino kot kategorijo v območju človeških interesov (ki naj jih opredeljuje pravo v cesarski ali kakršnikoli drugi podobi), medtem ko naj božje (duhovno) območje ostane dovolj izrazito ločeno od človeških interesnih sfer.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani