nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Gre za drobna dela, v katerih je avtor z nekaj hitrimi in poudarjeno »čistimi« (senčil je le redko) potezami svinčnika ali peresa mojstrsko pričaral značaj upodobljenca - likovna magija v najboljšem pomenu označbe.
Svojo risbo je izbrusil v letih, ko je kot ilustrator delal za časopis Jutro, pozneje pa tudi kot avtor knjižnih ilustracij. Na tem področju se je uveljavil že z Kihotom iz let 1935-37, v katerem očitno odmeva slovenska, še posebno Smrekarjeva tradicija, ki pa jo je znova značilno predelal in se praviloma omejil na čisto črto; to potrjuje, da je - podobno kakor večina predstavnikov njegove generacije - dobro poznal razvoj sodobne evropske risbe, ki sta ga v dvajsetih in tridesetih letih diktirala predvsem Grosz in Picasso. Groszove odmeve je mogoče opazovati zlasti v Pirnatovih družbenokritičnih risbah, Picassove pa tudi v njegovem slikarstvu, v katerem je - podobno kakor v celotnem opusu - znova nihal med obema poloma svoje umetnosti, med monumentalnim in
intimnim: njegova Mati z otrokom iz druge polovice dvajsetih let je npr. nedvomno povezana s tipom monumentalne ženske figure, ki ga je Picasso razvil v prvi polovici desetletja in ga je spoznal med študijem v Parizu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani