nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Kakšen je vaš odnos do kritike oziroma do kakršnega koli interpretiranja poezije, seveda najbolj vaše. In kajpak s tem v zvezi: je prostor pesniškega zapika (nekoč ste dejali, da je poezija sveta zadeva), torej nekakšno svetišče, prepovedana cona, prostor molitve ali pač dopuščate, da v pesniško vdira tudi realnost, pesnikove muhe in sploh osebnost? Skratka: je poezija tudi brez vas ali je poezija samo takrat, ko ste v njej, ko pišete, berete, ko ste v milosti, ko »ste« pesnik?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani