nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Von Trier se je, kot kaže, povsem asimiliral s svojimi junaki, normalnimi posamezniki, ki v zaprti komuni (kot je nekakšna komuna sama Dogma) prakticirajo idiotizem, vsaka demonstracija njihovega idiotizma v »normalnem« svetu pa vedno znova predstavlja nov izziv, novo samopotrjevanje; problem je v tem, da njihov idiotizem uspeva le znotraj komune ali v stiku s popolnimi neznanci (ki jih spet lahko enačimo z nevednimi gledalci, receptorji Dogme v kinodvorani), v trenutku, ko se soočijo z družino, pa se njihov »koncept« podre. Idioti so na neki način popolno poistovetenje z Dogmo, tako v strukturi oz. dramaturgiji (pravila idiotizma - pravila Dogme), socialno-družbenem komentarju (negiranje buržoaznega, malomeščanskega nasproti negaciji sodobnega filma ter novega vala) kot manipulaciji (idioti - režiser), predvsem pa fascinantno (čeprav ne lahko gledljivo) delo zrelega avtorja, ki vam utegne, podobno kot meni, zlesti pod kožo šele pri ponovnem ogledu.
Odgovor na vprašanje, ali je von Trier resen filmar ali popoln blefer, pa bo dal šele njegov naslednji projekt.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani