nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Drugič: šlo mi je za pričevanje KRŠČANSKEGA anarhizma, za postulat kulturne anarhije, ki anarhičnost v moči lastne svobode razume v okviru nadracionalne Zgodbe: kot raz-oblastitev sveta v Kristusu, »po katerem in za katerega« so po besedah novozaveznega Pisma Kološanom (1,16) ustvarjene vse »archai« (»oblasti«), torej kot svobodo za in njegovo resnico. »Krščanski anarhizem«, ta čudna sintagma krščanskih mislecev našega časa, kakršna sta Jacques Ellul in Vernard, vsebinsko ni nova pogruntavščina; od Svetega pisma prek cerkvenih očetov prvih treh stoletij do ga srečujemo v najrazličnejših oblikah: »Krščanski anarhizem je obstajal vedno; v vseh obdobjih so kristjani vedno znova odkrivali preprosto biblično resnico, na intelektualni, mistični ali družbeni ravni..« (J. Ellul). Prostor brezvladja dopušča različna duhovna izhodišča in možnost različnih vrednotenj kulturnih pojavov: vsako duhovno izhodišče pa je vezano na posebno »formo«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani