nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Točno tisto, kar je nekje v srčiki vsakega religijskega občutka: zaznava človeškega duha, ki je po eni strani povsem individualen, unikaten, neponovljiv, po drugi strani pa neuničljiv, obstojen tudi zunaj časovnih dimenzij, ki jih zamejujeta rojstvo in smrt.
Šesta zapoved tisočletja pred Mendlom opozarja na nekaj, kar bi lahko posodobljeno imenovali duhovni gen. Vsak posameznik je enkraten, neponovljiv nosilec duhovnih genov, ki pa kljub svoji individualnosti niso bežen, v drobec časa (med rojstvom in smrtjo) ujet pojav, pač pa neuničljiv, večen proces.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani