nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Obstoj gena pomeni neuničljivo, večno vračanje istega, ki pa je vsakič ko se pojavi, povsem enkratno in neponovljivo. Točno tisto, kar je nekje v srčiki vsakega religijskega občutka: zaznava človeškega duha, ki je po eni strani povsem individualen, unikaten, neponovljiv, po drugi strani pa neuničljiv, obstojen tudi zunaj časovnih dimenzij, ki jih zamejujeta rojstvo in smrt.
Šesta zapoved tisočletja pred Mendlom opozarja na nekaj, kar bi lahko posodobljeno imenovali duhovni gen.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani