nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
In ima hkrati v vsakem posamezniku povsem unikatno pojavnost. Obstoj gena pomeni neuničljivo, večno vračanje istega, ki pa je vsakič ko se pojavi, povsem enkratno in neponovljivo. Točno tisto, kar je nekje v srčiki vsakega religijskega občutka: zaznava človeškega duha, ki je po eni strani povsem individualen, unikaten, neponovljiv, po drugi strani pa neuničljiv, obstojen tudi zunaj časovnih dimenzij, ki jih zamejujeta rojstvo in smrt.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani