nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
V njej še vedno ždi nekaj, kar je močno »na robu«, in Artaudov rob naslovnika njegove kompleksne umetnosti ne more pustiti hladnega. Artauda s težavo prebiramo in razumemo, ne da bi prestopili tisti specifični identifikacijski prag, ki ga njegovo delo postavlja pred nas; če je do njegovih »vrstnikov« še mogoče zavzeti kritično distanco (npr. do Bretona, Craiga, Brechta idr.), je Artauda potrebno - dobesedno - sprejeti v lastno telo.
Telo je namreč tista centralna točka, ki jo danes v najavtentičnejšem smislu definiramo ravno z Artaudom.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani