nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Na povsem črnem odru stoji le črn klavir in samo šibak, ozek snop svetlobe pada na sivolasega, brkatega možakarja, ki s sklonjeno glavo, radovednim pogledom in malce trpkim nasmehom sede za klavir, počaka, da dvorana utihne, potem pa brez ene same besede trdo in udari po klaviaturi. Sam na velikem odru z globokim hripavim glasom bolj brunda kot poje pesmi osamljenih, neuslišanih in razočaranih, o dekletih, ki so jih ljubili, in tistih, ki jih niso, o spominih, ki ostajajo in bolijo. Kot bi se oglasila, nepozabljena bolečina, vmes vreščeče zatrobenta na, pa spet vse skupaj prekrije s polnokrvno igrivo melodijo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani