nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Paolo že tri tedne večer za večerom polni veliko dvorano pariške Olympie. Na povsem črnem odru stoji le črn klavir in samo šibak, ozek snop svetlobe pada na sivolasega, brkatega možakarja, ki s sklonjeno glavo, radovednim pogledom in malce trpkim nasmehom sede za klavir, počaka, da dvorana utihne, potem pa brez ene same besede trdo in udari po klaviaturi. Sam na velikem odru z globokim hripavim glasom bolj brunda kot poje pesmi osamljenih, neuslišanih in razočaranih, o dekletih, ki so jih ljubili, in tistih, ki jih niso, o spominih, ki ostajajo in bolijo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani