nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
In tako, kot se zdi, režira Krleževo Agonijo tudi Mile. Skorajda nobenih »zunanjih« znakov ne pusti vanjo, nobenih zvokov (dunajski valček v prvem dejanju je splošen), šumov, slik ali oseb (samo dve nemi osebi od zunaj za kratek hip nastopita v vsakem aktu); skozi okno v prvem dejanju je videti neke nedoločljive silhuete, nikakor pa ne »krošnje platan« ali »rahlo svetlobo plinskih svetilk«, ki jih v uvodu v dramo »predpisuje« avtor. Scenski prostor, v katerem se godi Korunova »agonija« (scenografka in kostumografka je), je v prvem delu nekoliko preagresiven z monokromatiko, velikokrat v očitnem nasprotju z namigi iz besedila, s svojo arhitekturo pa splošen; šele v drugem dejanju je dramaturško določnejši, saj z razliko med visoko gladko zeleno steno v ospredju in komplementarno trikotno rdečo nišo v globini poskuša tudi likovno »uprizoriti« dramatičnost mučne noči.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani