nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Krležev glembajevski dramski ciklus lahko v dramaturškem smislu razumemo v treh dopolnjujočih se pogledih. To je »eksterierna« slika razpada patricijske družbe iz prvih desetletij tega stoletja z natančno strukturiranimi agramerskimi »lokalizmi«, hkrati pa je mogoče to, v geografskem in historičnem smislu ozko in specifično okolje, »dislocirati« oziroma podaljšati v širšo, denimo, srednjeevropsko sfero (o čemer govori v monografiji o prvem Krleževem režiserju, Gavelli), od koder ciklus »v genealoškem, sociolingvističnem in do neke mere tudi tipološkem smislu« izvira. Končno pa gre pri vseh treh dramah (torej Gospodi Glembajevih, V agoniji in Ledi) za ibsenovsko-strindbergovski dramaturški postopek, kjer se prava drama dogaja v resnici v »interierju«, a ne samo v salonu ali sobi, temveč v skoraj zaprtem verbalno-psihološkem »balonu«, ki obdaja vanj inkorporirane dramske »pare«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani