nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Enourni predstavi je sledil domala dve uri živahen pogovor, ki sta se ga poleg ustvarjalcev uprizoritve (prevajalke, režiserja in obeh protagonistov, v vlogi patronažne sestre in v naslovni vlogi pacienta) udeležili nacionalna koordinatorica v programu HIV/aids dr. in glavna sestra na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja.
Uprizoritev, ki brez vsiljivega moraliziranja in poučnosti postavlja pred gledalca kolikor je le mogoče neposredno emblematično urbano zgodbo devetdesetih let, je svoje prve gledalce spodbudila k mnogim vprašanjem o aidsu kot bolezni posameznika, posledicah, ki jih občuti bolnik ob vsakdanjih stikih z bližnjim in širšim družbenim okoljem, zahtevnih in mučnih moralnih dilemah, ki jih razpira razvijajoče se razmerje med bolnikom in patronažno sestro, a tudi o evtanaziji, ki nazadnje bolniku (za zdaj sicer le na Nizozemskem) omogoča še dostojno »poslednjo uro«. Ob za zdaj še neozdravljivi bolezni se v posebno ostri osvetlitvi kažejo
tudi aktualna vprašanja komunikacije med ljudmi, osamljenosti sodobnega posameznika, prevladujočih civilizacijskih in kulturnih vzorcev obnašanja in vedenja ipd.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani