nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Najprej prevajalec, ki je vešče izkoristil svoje (pa tudi Župančičeve in Borove) že izdelane prevode Sh, pa jih je zdaj še »obogatil« z novimi, lucidnimi jezikovnimi domislicami (na trenutke se nam je stožilo po njegovi »jezikovni klasiki«, namreč Grenkih sadežih pravice), pa režiser, ki mu ta, recimo mu fragmentariziran, režiserski slog očitno »leži«, saj se tu njegov koncept poraja neposredno iz igralske situacije (pri tem mu odpustimo nekaj beganj in grimas, izvedenih »kar tako«), pa dramaturginja (tudi z izvirno in duhovito zasnovanim gledališkim listom), scenograf, kostumografinja, lektorica in skladatelj - vsi s sproščenim, a nikdar razpuščenim ustvarjalnim deležem, in končno, se razume, še igralci.
in, stara komedijantska mačka, sta kritiko na svoj račun pravzaprav že prebrala v predstavi (a naj jima bo: oba delujeta kot zanesljiva stebra te igralske klape, in to tako v govornih kot fizičnih nastopih, znata se šaliti tudi na svoj račun - še kakšen štos na to vižo
ne bi škodil -, a nikdar brez mere; sploh je disciplina odlika te predstave, ki bi zlahka zdrsnila v banalnosti, pa zna ohraniti odmerjeno natančnost). Ob njiju pa prav nič ne zaostajata mlada »družinska« člana, in: skupaj z režiserjem sta zelo dobro izkoristila svojo neizkušenost in svežost ter s kolegoma v vseh pogledih (torej: igralskem, pantomimskem, imitacijskem, parodičnem, kabarejskem ipd.) nakrajšala, izkrajšala, razkrajšala in dokrajšala to razposajeno in simpatično predstavo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani