nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Da ne bo pomote, Reševanje vojaka je velik film, a žal gre za t.i. flawed masterpiece, za »mojstrovino z napako«. A kakorkoli že vzamemo, bo verjetno držalo, da Spielbergov film »povzema vse filme, posnete o (drugi svetovni) vojni«; ne gre le za humanizem, antipatriotizem, za komentar o umazanosti vojne, o lažni morali vojaškega establišmenta in kar je ostalega, marveč tudi za tisti nujni cinefilski užitek, za povzetek, skupni imenovalec treh nesporno največjih ameriških »vojnih« režiserjev, Forda, Aldricha in seveda. Tu je grenka aluzija fordovske porušene družinske harmonije, »vrnitve domov« (morda najboljši prizor filma), posneta iz notranjosti hiše skozi okvir odprtih vrat, s pogledom na mirno pokrajino (Iskalca/Searchers, 1956); tu je aldrichovski motiv strahopetca, ki z defenzivnostjo škoduje celi četi (Napad!/Attack!, 1956), in tu sta seveda prepotrebni cinizem ter ironična distanca, s katerima ameriškega vojnega filma ni mogel pretresti drug kot, ki je kot vojak
junija 1944 tudi sam sodeloval v operaciji D-Day in izkrcanju v Normandiji, in kar je mojstrsko »dokumentiral« v za moje pojme najboljšem filmu o drugi svetovni vojni, Veliki rdeči diviziji (The Big Red One, 1980).
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani