nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Kljub temu se zdi, da četrta zapoved v kombinaciji s prvo trojico omogoča smiselno duhovnost v razmerah stabilnih, tesno povezanih, tradicionalnih človeških skupnosti, ki potrebujejo enega, medsebojno solidarnost in vzdrževanje tradicij - osnovo za te zadnje je mogoče izpeljati iz nekoliko razširjene interpretacije četrte zapovedi, ki spoštljiv odnos do staršev preslika v spoštljiv odnos do tradicije.
Nekaj drugega pa so seveda razmere v urbanih, nevrotično razbitih človeških skupnostih, ko človek v prvi skupnosti zajtrkuje, v drugi dela, v tretji sestankuje, v četrti gre na kosilo, v peti na zabavo, v šesti na tenis... in je seveda ves zmeden od vprašanj, katere so njegove »prave«, nadinteresne, božje skupnosti in katere zgolj interesne, manj pomembne skupnosti, ki bi jih bil človek v imenu interesov »pravih skupnosti« pripravljen tudi razbiti ali še kaj drugega... Zato v nevrotični zmedenosti urbanih skupnosti ne zadoščajo več prve štiri zapovedi, pač pa je treba urbanim
nevrotikom eksplicirati tudi tako drastične zapovedi, kot sta »Ne ubijaj!« ali »Ne kradi!« - tovrstne zapovedi so sicer za člana stabilne, enovite skupnosti z enim in eno tradicijo povsem nesmiselne, ker v taki skupnosti že tradicija v navezi z enovitim poskrbi, da do drastičnih rušilnih posegov v območje nadinteresnega in svetega ne pride.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani