nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Po drugi strani pa ista skupnost, ki mimogrede obsodi človeka zaradi neudeležbe pri njenem obredju, zlepa ni zmožna opaziti in še manj obsoditi človeka, ki sicer redno opravlja obrede, vendar je njegovo praktično ravnanje daleč od kakršnekoli človeške solidarnosti in morale. Gre skratka za paradoks, ki ga je kasneje kot »farizejstvo« označil in obsodil Kristus, korenine tega problema pa pravzaprav niso toliko v morali farizejev, marveč bolj v grobi, površni perceptivni zmožnosti človeške skupnosti, ki ni zmožna opaziti bistva (posameznikove solidarne drže), zato se mora zadovoljiti s posrednimi dokazi skupinske pripadnosti (posameznikova obredna drža).
Četrta zapoved nas tako z območja nekoliko abstraktnih, vendar stabilnih božjih kategorij spusti v območje človeškega, ki se sicer na prvi pogled zdi bolj otipljivo, vendar ga je zaradi paradoksne, muhaste človeške narave še mnogo teže opisovati in razvrščati v posamezne predale.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani