nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Čeprav četrta sinajska zapoved uvaja nadinteresno solidarnost le v odnosu do staršev, je s tem zakon nadinteresnega, svetega in nedotakljivega duhovnega območja vzpostavljen tudi za vse druge vrste človeških skupnosti od ljubezenske zveze do sveta kot celote. Četrta sinajska zapoved zato pomeni, da je vsaka človeška skupnost obsojena na propad, če je poleg interesov ne povezuje še nadinteresna, solidarnostna zavezanost članov skupnosti, ki se s skupnostjo identificirajo, jo posvojijo in so jo zaradi tega pripravljeni vzdrževati, čeprav jim ne omogoča vedno optimalnega zadovoljevanja interesov.
Četrta sinajska zapoved hkrati tudi locira božjega, nadčasnega osebnega opazovalca (ki omogoča smiselno povezovanje intime posameznika in njegove skupnosti) v območje nadinteresne človeške solidarnosti, ki na ta način postane najbolj zaznavno območje božjega, svetega, nedotakljivega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani