nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Občutek brezpogojne človeške solidarnosti, ki ga ima vsak človek (čeprav ga posameznik bolj ali manj občutljivo zaznava), je nadinteresno lepilo vsake človeške skupnosti. Čeprav so poimenovanja tega človeškega občutka zelo različna (od tradicionalnega, klasično učinkovitega do zapletenih in zapletujočih se sociološko-filozofskih mrež in nadkategorij), pa ne glede na poimenovanja, interpretacije in deklaracije ostaja dejstvo, da gre za nezamenljiv človeški občutek, ki ni nikakršna teoretsko izpeljana kategorija, marveč realen človeški pojav, izjemno pomemben za dolgoročni obstoj vsake človeške skupnosti. To hkrati pomeni, da o človekovi sposobnosti za življenje v skupnosti odloča njegova intuitivna senzibilnost za dogajanje v območju nadinteresnega, solidarnega, svetega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani