nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Dvorane der so k sreči tako velike, da jih je večino - vsaj po diagonali - mogoče opazovati z razdalje petnajstih ali celo dvajsetih metrov, ob takšnem pogledu pa ne izginejo samo »kristali«, ampak tudi značilno ploskovita kubistična struktura, ki prevladuje pri pogledu s srednje, »normalne« razdalje: Feiningerjeve kompozicije se nenadoma spremenijo v prostorsko in plastično jasno določljive, docela naturalistične upodobitve izbranega motiva.
Takšna spremenljivost sicer ni opazna na vseh njegovih slikah, znova pa je opazna na najboljših, pri čemer se na nekaterih ob spremembi pogleda poleg optičnega spremeni tudi vsebinski učinek: Vollesroda (Pomlad) iz leta 1936 npr. od daleč daje docela »zimski« vtis, »pomladni« pa prevlada šele, ko se ji približamo. Takšna dela dokazujejo, da ne gre za naključen, ampak za hoten učinek, ki očitno - in seveda precej presenetljivo - spominja na Dalíjevo paranoično-kritično metodo, pri čemer je seveda treba omeniti, da so prve tovrstne
Feiningerjeve kompozicije nastale že v zgodnjih 20. letih, kako (in kdaj) je do svoje metode prišel Dalí, pa tudi vemo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani