nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
A odrček nam razgrne še poslednji tableau, namenjen najbrž gledalcem, ki predstave niso razbrali z izhodišč platonizma in aristotelizma, ampak na ravni nezavezujoče, vendar ganljive družinske in družbene ()drame: krsti, ob njiju pa žalujoča Marke in Brangena.
Konwitschny le še izostri Tristanove ideje (brezpogojnost in transcendenčni status ljubezenske Enosti, izpolnitev skoz bivanjski eksitus), in to v gledališkem jeziku, ki z otroško ležernostjo demitologizira Wagnerjevo »pisavo«, po drugi strani pa poudari njeno dramsko neantitetičnost oz. simbolno vrednost. Obenem režiser s sumiranjem uprizoritvenih principov oziroma (tehničnih) sredstev problematizira gledališki medij, njegovo zgodovinsko izkušnjo in gledalčevo sprejemanje snovi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani