nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
A Tristan in Izolda sta že na rampi »pravega« odra, kamor sta sestopila ob koncu dueta, ko sta odložila vrhnja oblačila in ostala v črnini.
Prav črno odrsko ospredje je končni mizanscenski cilj njune poti v svet blaženosti: v tretjem dejanju solista na angleškem vabita tja hrepenečega Tristana iz njegove sobe, v sklepnem prizoru pa se Tristan tja poda skupaj z Izoldo: ko zagrneta oder na odru - svet, ki ga puščata za sabo -, zapoje Izolda svojo ljubezensko smrt Tristanu, ki sedi na šepetalčevem zaboju. A odrček nam razgrne še poslednji tableau, namenjen najbrž gledalcem, ki predstave niso razbrali z izhodišč platonizma in aristotelizma, ampak na ravni nezavezujoče, vendar ganljive družinske in družbene ()drame: krsti, ob njiju pa žalujoča Marke in Brangena.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani