nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Mesto danes ni v krizi, v krizi so le miselni vzorci in teorije pa seveda tiste upravljalske paradigme in strategije, ki ne razumejo, ki v središče svojega delovanja ne postavljajo bistva življenja: to pa je neizbežna nujnost nenehne premene, s katero lahko seveda konstruktivno upravljajo le najmodrejši, najsposobnejši, najbolj brezmejni duhovi, ki se poleg tega globoko zavedajo edinstvenosti današnjega časa, v katerem mora tako kot vselej in povsod novo seveda kontinuirano nadomeščati staro; obenem pa je v njem s premenami v vseh pogledih že mogoče ravnati ne le tako, da se ne sprevržejo v banalnost in nehumanost, temveč tudi tako, da stare ne dušijo novih in nove ne izključujejo prejšnjih, jih ne prekrijejo, zbrišejo, temveč ohranjajo in tako s svojo novo pojavnostjo ob starem ter s sintezo enega in drugega s smelimi potezami ustvarjajo cele plejade novih vrednot: nove prostore, nove resničnosti, nove imidže, novo zavest, nov čas.
Sodobno mesto se morda res sooča z mnogimi dilemami in pomanjkljivostmi, obenem pa v njem še nikoli ni bil fizično, s tem pa tudi perceptivno in živo prisoten tako razsežen časovni in ustvarjalni kontinuum: več tisoč let, od predantike in najzgodnejše antike, vseh vmesnih časov do super- in posthigh-techa, vse živi eno ob drugem, se prepleta, si nasprotuje ali se dopolnjuje, v vsakem primeru pa s tem vzpostavlja in kreira nove prostorske stvarnosti, imidže in mesta doživetij, morda res provokativna in dih jemajoča, vendar prav zato tudi konstruktivna, raznolika, vznemirljiva in spodbudna kot še nikoli. Danes mi mesto resnično lahko ponudi več kot kdaj koli prej.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani