nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Neurbane naslade
V nasprotju z neurbanimi okolji, ki jih sestavljajo že v samem fizičnem obsegu manjše skupnosti, zaradi česar so v njih občutki ogroženosti večji, prav tako pa vsa z njimi povezana psihosocialna stanja, frustracije in fobije, kar se skupaj s prisotnostjo visoke stopnje neformalne kontrole in nadzora ter tako večjimi možnostmi neformalnega sankcioniranja v odnosu do sprememb in do prišlekov manifestira kot težje sprejemanje, zadržanost, nezaupljivost, sumničavost, celo zavračanje pa tudi agresivnost in izključnost.
Ti zadnji se lahko kažeta zelo različno: od fizičnega izganjanja, ki je danes vendarle redkejše ali pa je prevzelo bolj sofisticirane oblike, do prefinjenega, latentno prisotnega in skrbno, celo uglajeno prikrivanega stališča o pomembnosti oziroma večpomembnosti staroselcev, ki se tu in tam v spozabi in ustreznih kontekstih vendarle verbalno eksplicira v pomenljivih pripombah, ki naj bi menda povedale vse o apriorno večjih
sposobnostih enih in nesposobnostih ali nepoklicanosti drugih (»kako bo on zidal v Ljubljani, ko pa živi na, mati je bila baje Hercegovka, rojen je bil pa celo v Beogradu«!), ki se v takšnih introvertiranih skupnostih, kjer je jezik ogroženosti obenem glavno orodje sporazumevanja in neverjetno arhaičnega mentalnega naslajanja, nevarno hitro sprevržejo v tiho, zahrbtno in izjemno učinkovito sredstvo za onemogočanje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani