nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
V oči bode predvsem enoglasno sprejeta enica za resda težavni, »intelektualistični« triurni film Arnauda Desplechina. A glede na to, da vodilna mesta zasedajo komercialno prav tako neprivlačni naslovi (, Maruis in Jeanette), zaradi česar se predpostavlja, da želi slovenski gledalec na festivalu videti »umetniški« film, je povsem zavrženi Desplechin, ki je v domovini obveljal za enega največjih talentov, vendarle povsem nerazumljiv. Nasploh so gledalci najvišje ocenili tehnično bolj dovršene in zlasti emocionalno »toplejše« filme, kar potrjuje zgornja deseterica, kamor sta se šele na koncu prikradli v formi ali duhu »radikalnejši« deli, zmagovalec in, povsem presenetljivo,, klinično hladni prikaz ameriške velemestne odtujenosti; v zgornji polovici so našle mesto predvsem ljubezenske zgodbe (Marius in Jeanette, Zgodbe o ljubezni...), »komedije« (Življenje je vse, kar imaš...), melodrame (Odmev ploska ene roke...) ali mešanice vsega naštetega (Poročnik Bunker, Gumbarji), medtem ko
spodnjo polovico zasedajo skoraj izključno »drugačni« filmi, bodisi v formi bodisi v emocionalnem pogledu, skratka, filmi, ob katerih se ne da zgolj uživati - domače povedano, filmi, »ki te utrudijo«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani