nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
In vendar sem se zalotil, kako sem kasneje prijateljskim družbicam obnavljal sceno, v kateri se pravoslavni pop do nezavesti napije v zakristiji, olajšajoč se vedno znova v eno od izpraznjenih vinskih steklenic. To najbrž pomeni, da se mi je užitek fabuliranja, podložen s privlačno komično intonacijo, de Bernieresa v tem romanu priljubil tako, kakor so nam ljubi nekateri filmi: tu razkošno zapeljive ustnice, tam globoka modrina neba, tu senca pasjega spopada, tam iz ušesa izvlečeni posušeni, ki ga eden od nosi kot razlog svoje gluhosti že od otroštva. Romanca med Pelagio in njenima snubačema je torej le pripovedni okvir, na katerega je pisatelj znal nanesti bogato fresko medsebojno povezanih značajev, ponujajoč nam roman v dobri stari tradiciji, ki po ponatisih sodeč še vedno zmore pritegniti številne bralce.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani