nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Žal pisatelj ne premore občutka za ironijo, ki je tako dobrodošla - dober zgled mu je lahko v Porkasvetu -, in kljub določeni pretresljivosti se vse konča pri moraliziranju in izgubi radikalne volje po samoohranitvi. se skratka ne uspe prebiti do inventivnega, svežega in privlačnega pisanja, kar je boleče, saj je knjiga na neki način tudi memoarska - popisuje bistriško preteklost -, a mu pri tem umanjka lucidnost, manko pa je zabeljen še s skopim jezikom in borno metaforiko. Avtor mi najbrž ob vsem tem pobralnem nezadovoljstvu lahko očita neprizanesljivost do »resničnega trpljenja« in ukalupljenosti nekdanjih in zdajšnjih družbenih slojev, toda literatura ni zgolj popisovanje travm na prvo žogo, nizanje biografskosti idr. - čeprav sprijete v berljivo štorijo - ima tudi svojo metaforiko, razgibanost in predvsem, kar je za ustvarjalca najbolj pomembno, stavi na lasten slog in vizijo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani