nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Seveda Tomšičevim glavnim protagonistom - najprej v prologu in ter v glavni zgodbi in - razen želje ne uspe skoraj nič; vsi so obsojeni na nesrečno usodo par excellence, nikjer ni upanja in vse preveva morbidnost, strast je zatrta, le včasih se nad Brkini pojavi snop svetlobe, ki ga kaj hitro zatrejo temni oblaki.
Pisatelju se zgodba nekako še kar sprime, ima svoj lok in poanto, a vse skupaj preveva klišejski ples že prebranega in preigranega; slovenceljni smo nesrečni, zgodovinsko zavoženi, spolno zavrti malomeščani in zdaj je treba vse še enkrat potrjevati, čeprav smo v »tradicionalnem slovenceljsko zgodovinsko nesrečnem žanru« močni in imamo knjižnice bogato založene s tovrstno literaturo. Žal pisatelj ne premore občutka za ironijo, ki je tako dobrodošla - dober zgled mu je lahko v Porkasvetu -, in kljub določeni pretresljivosti se vse konča pri moraliziranju in izgubi radikalne volje po samoohranitvi.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani