nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Prepričan sem, da se pisanje prave poezije - in njeno branje - lahko dogaja le na sledi mističnih preskokov osebnostnega centra, ko se čutenje, zavedanje, svet in jezik osuplo vračajo iz »prehlajenega« stanja v odrešenost, zdravje. Bolezen sveta je njegova banalna, urejena, popreprostena samorazumljivost. Že stari Novalis je dobro vedel, da ima »čut za poezijo veliko skupnega s smislom za mistiko: je namreč smisel za svojsko <Eigentuemliche>, osebno, neznano, skrivnostno, za tisto, kar se mora razodeti, za nujno-naključno.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani