nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Z vlogo Cesarja v tej igri soustanovitelja »paničnega gledališča« ter »božjega anarhista«, kakor se je v osemdesetih letih avtor sam poimenoval, priljubljeni dramski umetnik (ki je bil pobudnik, režiser in protagonist slovenske praizvedbe) na odru kranjskega Prešernovega gledališča dejavno pričakuje svojo sedemdesetletnico, ki jo bo praznoval prihodnjo pomlad.
Režiser in dramaturg sta postavila prizorišče dogajanja in prostor za občinstvo na ne pretirano razsežen in zadaj povsem gol kranjski oder, sam igralni prostor pa še dodatno omejila s pravokotnikom peščenih tal, ki je postal gledališka prispodoba samotnega otoka, celine, planeta ..., na katerem se srečata (poslednja?) neznanca. Dvokrilna stara omara v središču, skozi katero vstopi v prostor Cesar (kot domnevno edini preživeli letalski potnik), kjer sreča edinega prebivalca otoka, deluje kot prispodoba zgodovine, preteklosti ..., ki v nadaljevanju dogajanja vre skozi njegove monologe na dan.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani