nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Tako je igralka za svojo interpretacijo najprej našla nekakšno »idealno« fizično držo, za katero so značilne pokrčene roke, prižete ob telo, ki omogočajo lažje vibriranje prepone, hkrati pa dajejo s svojim nihanjem in seganjem v prostor govoru neke vrste koreografirano spremljavo. Njena pripoved je zato neprisiljena in brez krčevitega naprezanja prihaja iz mehkih delov telesa; njen razvoj pa igralko velikokrat (nehote?) privede v formalizem opernega tipa. Geste se nenadoma podaljšajo v prostor in skupaj s pogledom oziroma smerjo glave začnejo nagovarjati neko imaginarno točko, kjer naj bi po gledališki konvenciji domovala plemenita vznesenost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani