nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Kar naenkrat se bo izkazalo, da filmi niso nobena sladka iluzija, ki nas pelje stran od življenja, temveč, narobe, ostro-grenka alegorija, ki nas prestavlja v samo osrčje razmerja med sistemom in posameznikom, med krajino in bivanjem. Ali povedano z ostrim Viriliojevim triadnim jezikom: film in arhitektura za nas, gledalce ob koncu stoletja, nista več niti površina, surface, niti prostor neposrednega soočenja, face a face, temveč le še vmesnik, interface, ki nas vodi v veliko večjo dilemo med individualnim in kolektivnim, ki nas neizprosno stisne v precep: ob steno, v kot in pred zid. Obisk enega samega gradbišča je s tega gledišča lahko včasih bolj poučen kot vsa gledališča.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani