nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Če torej človek iz kakršnihkoli - darwinističnih ali božjih - vzrokov ima v sebi tudi religiozno struno (tako kot ima ljubezensko in pustolovsko in pevsko in raziskovalno in tekmovalno...), je odločitev, da ene od svojih življenjskih strun ne uporabljaš, pravzaprav odpoved eni od svojih naravnih danosti in potreb. Dopustiti sebi tudi religioznost pomeni dovoljevati svoji vsajeni potrebi, da se razvija in živi kot naraven del osebnosti. (Samo)odrekanje tej potrebi pa je pravzaprav heroična (in z določnega vidika seveda tudi nevrotična) investicija, ki jo lahko z nekaj slikovitega pretiravanja vzporejamo s (samo)odrekanjem spolnosti v primeru celibata.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani