nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Pred časom sem srečal nekega zdravnika splošne prakse, »džipija« (iz angleškega: general practitioner), že v zrelejših letih, ki je imel, tako kot večina, stalen teren, torej ca. 2000 »duš« neke krajevne skupnosti, zvečine stalno naseljenih, med sabo celo v sorodu, v glavnem zdravih, za primere bolezni, ki jih je v svoji 40-letni praksi spremljal od rojstva do smrti, skupaj z njih predniki in potomci.
Kar je bilo v njegovem delu »advokatskega«, je bilo, da je tudi vse svoje stalne paciente sprejemal mimo »čakalne liste«, kar pomeni, da so njegove težje primere (ki pač niso mogli čakati 10 do 14 dni na običajni pregled), prevzeli drugi, tedaj predvsem mlajši zdravniki v stalni dežurni ambulanti, brez lastnega terena.
Tak je bil (tudi) primer dr. iz Zgornjega Jezerskega, ki kot mlajša, 40-letna zdravnica ni imela lastnega terena (2000 pretežno zdravih duš kot njeni starejši »srečnejši« kolegi), ampak je pokrivala v dežurstvu vse terene, to pa pomeni do
50.000 duš in vse težke kazuse, saj je znano, da ti prihajajo ponavadi ravno v dežurstvu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani