nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Njegov pogled in glas sta se naselila v njegovem avtoportretu, ki ga je tolikokrat oživljal, ko je na monumentalne slike vnašal podobo v smrtnost zazrtega ranljivega človeka, dojetega skozi njegovo osebnost in spojenega z doživljanjem ljudi, ki jih je neizmerno ljubil. Velikansko, čudežno sinje oko na značilnih obrazih njegovih slik, polno smrtne groze in ljubezni, v katerem se zrcali ves svet, usmerja pogled usode, ki strmi v nedoumljivost življenja; temeljni glas njegovih slik pa je tišina, ki jo stopnjuje hreščeče krakanje smrtnega krokarja. Oboje - oko in tišina - je bilo pri zazrto v življenjsko skrivnost, zastrto s temno zaveso nočnega neba kot nosilnim tkivom njegovih slik, v katerem se razpira življenje kot obred ljubezni, ki ga razjeda in mu daje ceno smrt.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani