nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
Vsekakor imamo dandanašnji z dnem, ko je (leta 1517) pribil na vrata wittenberške katedrale svoje znamenite in za evropsko zgodovino tako usodne teze, bistveno manj opravkov kot z dnem, ki velja za katoliški veliki šmaren - in o katerem nam povojni šolski spomin ne more povedati ničesar. Razlika med obema praznikoma, oba sta značilna osamosvojitvena pridobitev, izraža dokaj natančno - tudi v ikonografiji praznovanja - razliko med sedanjo latentno pobožnostjo in latentnim odnosom do narodotvorne preteklosti. Ali z drugimi besedami: katoliški praznik ima za katoliške značaj brezčasnega verskega obreda, in ga tako tudi praznujejo, protestantski praznik pa premore za večino »zgolj« strogo določeno zgodovinsko vsebino in se ne praznuje atraktivno praznično, saj ga razumemo kot zgodovinsko samoumevnost.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani