nova beseda
iz Slovenije
DELO, leto 1998, poved v sobesedilu:
To je tudi bil čas, ko smo v ljubljanski Drami gledali prve velike uprizoritve, v katerih je preizkusil in zanesljivo potrdil svojo gledališko misel. Bilo je več kot očitno, da gre prav programsko za to, kako premagati - po Brooku - morilsko in mrtvo obliko gledališča, prebiti konvencionalnost in akademizem, na novo »teatralizirati« teater, narediti, da se bodo na odru odkrivale žive in izzivajoče, v najširšem smislu »sodobne« človeške stvari. Miletu se je to že kmalu na začetku posrečilo v vrsti predstav - najbolj nesporno in razburljivo vsekakor s Cankarjevim Pohujšanjem, ki mu je spomladi 1965 definitivno naredilo ime in ga vzpostavilo kot najbolj »pohujšljivega«, predvsem pa najbolj gledališkega avtorja tedanjega slovenskega gledališča;, ki je kmalu zatem postal glavna, tako rekoč obsesivna stalnica Korunovega repertoarja do danes.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani